- Dekorativnost
Dekorativne lastnosti lesa najpogosteje označujemo s pojmom teksture lesa. Teksture mu dajejo značnilen videz kot odraz specifičnih prirastnih značilnostih, ki se kažejo v anatomski zgradbi, poteku osnovnih aksialnih elementov rastnih posebnostih oziroma anomalijah, poškodbah ali obarvanjih s svojevrstnimi optičnimi učinki. Pestre teksture so torej posledica izjemne variabilnosti in heterogenosti zgradbe lesa, ki jo lahko še poudarimo z značilnimi načini razžagovanja.
- Toplotna (upornost) izolativnost
Ljudje se v prostoru dobro počutijo, ko je temperatura tal od 17 do 22 stopinj Celzija. V bivalnih prostorih, kjer se ljudje dlje časa zadržujejo, so še posebej pomembne toplotne lastnosti tal; tudi z vidika zdravstevnih težav z nogami. V primerjavi z lesom so beton, kamen in keramične ploščice označeni kot mrzli, ker imajo večjo toplotno prevodnost. Toplotna izolativnost je pri vseh vrstah lesa zelo dobra. Težave nastopijo pri talnem ogrevanju, ker je les slab prevodnik toplote. Rešitev je izbira zelo tankih talnih oblog, z manjšo toplotno upornostjo.
- Trajnost
Trajnost talnih oblog je odvisna od namembnosti uporabe prostora, obremenitve obloge in uporabljene lesne vrste in premaza, s katerim les zaščitimo. Talna obloga, ki je izpostavljena velikim obremenitvam, npr. v pisarnah, telovadnicah, kjer je večja frekvenca prometa, se prej uniči kot talna obloga v stanovanju. Gostejše lesne vrste z večjo trdoto in obrabno odpornostjo so trajnejše. Večjo trajnost lahko dosežemo tudi z večjo debelino premaza in tudi s pravočasnim obnavljanjem le-tega (voskanje, oljenje).
- Dimenzijska stabilnost
Talne obloge sodijo med najbolj obremenjene elemente interierja, tudi z vidika nihajoče vlažnosti in vpliva sovgrajenih materialov (estriha, lepila, ostalih higroskopnih gradbenih materialov), zato je omejevanje delovanja lesa tu še posebno pomembno.
Veljavni standardni (tako starejši ali tisti v pripravi) dopustijo relativno širok razmak dopustne končne lesne vlažnosti, zato je odločitev o primerni končni vlažnosti odvisna od razmer, ki bodo vladale na mestu vgraditve. Tako je za centralno kurjene prostore z nižjo relativno zračno vlažnostjo primerna nekoliko nižja vlažnost lesa (med 7 in 9 odstotki) , v individualno kurjenih ali klimatiziranih prostorih (tudi z uravnavanjem relativne zračne vlažnosti) pa nekoliko višja (od 9 do 11 odstotkov). Vendar tudi omenjen razpon vlažnosti lesa zagotavlja dimenzijsko stabilnost le v omejenem obsegu nihanja relativne zračne vlažnosti. Delovanje lesa zato vrednotimo s kazalniki, s katerimi v nihajočih klimah določamo tako spremembe lesne vlažnosti kot tudi dimenzije.
Pri vgraditvi lesa je treba paziti, da je lesna vlažnost približno enaka ravnovesni vlažnosti, kot jo narekujejo srednje klimatske razmere na mestu vgraditve, sicer pride do nezaželjenega krčenja in nabrekanja. Večjega ali manjšega »delovanja« lesa zaradi klimatskih nihanj, npr. mad zimskim in letnim časom, med nočjo in dnevom ali deževnim in suhim vremenom, ne moremo preprečiti, razen če gre za klimatizirane prostore. Ravnovesna vlažnost v normalni klimi (ρ = 65 % t = 20 ˚C) je približno 12 odstotkov, v prostorih s centralnim ogrevanjem med 6 in 8 odstotki, v prostorih, ogrevanih s pečmi, pa med 8 in 10 odstotki. Najvišja vlažnost, ki še zagotavlja varnost pred okužbami z glivami je med 18 in 20 odstotki.
- Trdota
Talne obloge morajo imeti določeno trdoto, da kljubujejo raznim obremenitvam, udarcem in razenju. Trdota lesa je odvisna od njegove gostote, vlažnosti, orientiranosti in rastnih posebnosti. Največkrat imamo obloge, premazane s površinskim premazom, zato mormo gledati odpornost celega sistema. Na splošno velja, da imajo drevesne vrste z večjo gostoto večjo trdoto in obrabno odpornost, zato je trajnost obloge daljša. Vsaka talna obloga mora brez posledic prenesti tudi obremenitve pohištva (nog, koleščkov).
- Odpornost proti obrabi
Pri odpornosti proti obrabi mislimo na odpornost celotnega sistema, tako premaza kot lesa. Pri premazu je glavni dejavnik obrabe debelina premaznega sredstva. Pri površinsko nezaščitenem lesu odigra vlogo odpornosti proti obrabi les sam. V starih hišah, kjer imajo še površinsko nezaščiten pod, je vidna obraba ranega lesa, kasni les pa je neobrabljen oziroma zelo malo obrabljen. Lesena talna obloga dobi značilen patiniran, rustikalen videz. Obraba je prav tako odvisna od frekvence gibanja. Tam, kjer je večja frekcenca gibanja, je izpostavitev obrabi večja.
- Zvočna izolativnost
Talne obloge morajo biti pravilno položene, da ne pride do nezaželjenih akustičnih pojavov. Les je dober prevodnik zvoka. Dobro dušenje zvoka lahko dosežemo z debelimi, težkimi dvojnimi podi, kjer lahko oba poda nihata neodvisno drug od drugega. Sama parketna talna obloga, položena na izravnalno maso, ne zadostuje. Potrebno zvočno izolacijo dosežemo s kombinacijo poda in slepega poda. Poznane so tudi »plavajoče« izvedbe na primerno zvočno dušilno plast (npr. mehko vlakneno ploščo) med parketom in surovimi tlemi ali polaganje parketa na lege, ločene s tankimi izolirnimi materiali.
- Biološka odpornost
Ker so v mnogih prostorih lesene talne obloge izpostavljene visokim vlažnostim tudi daljše časovno obdobje, je možnost okužbe z glivami zelo velika, še posebno ob nekoliko povišanih temperaturah. Do zvišane vlažnosti lahko pride zaradi neprimerno osušenega lesa, ostalih vlažnih vgradnih delov, kapilarnega vleka, toplotnih mostov itd. Uporabljati moramo lesove, ki so odporni proti glivam. Prav tako se lahko čez čas pojavijo insekti v lesu, zato uporabljamo lesove, ki so odporni pred insekti.